Marsikdo, ki prvič pride v vas, je nekoliko presenečen nad strmo in ovinkasto cesto. V primerjavi s staro cesto, ki je dosegala tudi do dvaindvajsetodstotne vzpone, pa to ni nič. Poleg tega je sedanja cesta asfaltirana in je nalivi ne morejo razriti. Graditi so jo začele delovne brigade v juliju 1980. V akciji, ki so jo imenovali Suhorje 80, je sodelovalo približno 180 brigadirjev iz postojnske, ilirskobistriške in cerkniške občine. Zgradili so približno 500 metrov trase, kasneje pa so gradnjo ceste nadaljevali s strojno mehanizacijo.
Od Žagarja oziroma kasneje Elfana je bila cesta speljana potem, ko sta bila zgrajena mostova, ki sta omogočala prehod čez reko Reko. Prej je šla cesta proti Bibcu in naprej preko Brkinov do Krasa in obale (v Koper, Trst). Na nekaterih odsekih so njeni ostanki še vidni, večji del pa je zaraščena. Zanimiva je po tem, da je skoraj v celoti obzidana oziroma podzidana.
Vodovod je bil urejen leta 1979 z delovno akcijo Suhorje 79, ki je bila prva organizirana mladinska delovna akcija republiškega pomena v občini Postojna. S pomočjo brigadirjev (sodelovalo jih je 67), vojakov in vaščanov so vodo iz zajetja v grapi med Suhorjem in Ostrožnim Brdom napeljali do vseh hiš v vasi. Vendar pa ima vaško zajetje dovolj vode le v deževnem obdobju, v sušnem obdobju pa so vaščani še do nedavnega uporabljali vodo iz domačih vodnjakov ali so jim jo dovažali gasilci. Z navezavo obstoječega lokalnega vodovoda na vodovod, ki oskrbuje Ostrožno Brdo, je bil v letu 2005 rešen tudi ta problem.
Večina vodnjakov v vasi je zvirnih. Tako je bila večina domačij v vasi preskrbljena z vodo tudi v času suše. V preteklosti so v sušnem obdobju hodili po vodo k studencem s koriti. Največji in glavni vodni vir je nekoliko nad vasjo, Podstenicami. Tam so Ta guranja korita. Od tod so vaščani vozili vodo na vozovih v kaskladah, posebnih sodih z odprtino na vrhu. Ta dulanja korita so bila ob stari poti, ki je vodila k Bibcu, in so vaščanom služila za napajanje živine. Ta guranja in Ta dulanja korita so narejena iz velikih pokoncu postavljenih škrlí. Na začetku vasi je bil posebno urejen studenec, imenovan Petrinovec, ki je bil velban in narejen kot hram. Na sredi prostora je bila luža, iz katere so zajemali vodo. Leta 1937 so tam naredili betonski rezervoar in korita, da so pozimi gonili napajat živino. Še en velban studenec je v Labrníci, a je deloma podrt. Bil pa je tudi Gospodov studenc blizu cerkve, ki je imel zajetje narejeno iz škrli in pokrito z veliko škrljó. Z ureditvijo vaškega vodovoda so studence nehali uporabljati, s tem pa tudi vzdrževati. Na novo je bilo očiščeno le korito pri Petrinovcu. (slika – korito Petrinovec).
Za napajanje živine je bilo okoli vasi več kalov in korit. Od treh kalov – zdolenjskega, sredinskega in zgorenjskega – sta deloma ohranjena dva: na sredi in na koncu vasi. Odkar ne rabita več svojemu namenu, zbiranju vode za napajanje živine, sta v precej klavrnem stanju. (slika – kal)
Elektriko so v vas napeljali leta 1949 preko Ostrožnega Brda. Čeprav je to predstavljalo veliko pridobitev za vas, vaščani s pridobitvijo niso bili povsem zadovoljni. Električna napeljava je bila prešibka (ca 170 voltov), kar je onemogočalo delo določenih naprav (npr. pralni stoji). Naprave so zato vključevali ponoči, ko je bila obremenitev električnega omrežja manjša. Brez elektrike pa so velikokrat ostali tudi v slabem vremenu. Leta 1981 je Elektro Sežana uredila novo električno napeljavo preko Buj in s tem rešila večino problemov v povezavi z elektriko.
Telefon so dobila gospodinjstva v vasi šele leta 1996. Poprej je bil v celi vasi le en skupen telefon za vse vaščane.