Ime Suhorje oziroma Suhorija je nastalo iz dveh besed – suha in gora, ki sta se v pretekli ljudski rabi preoblikovali in spojili v eno Suhorja (edninska oblika) oziroma Suhorje. Čeprav ime namiguje, da naj bi bila gora, na kateri stoji vas, suha, temu ni tako, saj se lahko vas pohvali s številnimi izviri, ki se nahajajo v njenem okolišu.
Kdaj in kako naj bi vas nastala ni nobenemu točno znano. Bila naj bi ena izmed najstarejših brkinskih vasi, kar dokazujejo tudi letnice, vklesanih na nekatere objekte v vasi: na vhodu v cerkev sv. Nikolaja (Miklavža) je letnica 1654, na kamnitem križu sredi vasi pa letnica 1667.
Kakor večina okoliških vasi je bilo tudi Suhorje nekoč graščinska last in pripadala gradu Ravne (slika 8 – grad). Po ljudskem izročilu sodeč, je bilo v najstarejših časih v vasi 12 kmetij. Žal pa o tem ni nobenega zapisa. Tudi v Kosovih Srednjeveških urbarijih za Slovensko Primorje ne najdemo zapisa o suhorskih kmetih iz 15. stoletja. Na pregledni karti za leto 1667, objavljeni leta 1980 v knjigi Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, pa je zabeleženih 14 kmetij. Večina je pripadala Henriku Ravenskemu.
Iz ljudskega pripovedovanja pa lahko zasledimo še eno zgodbo o gradu, ki naj bi stal na hribu nasproti Suhorja, ki ga domačini imenujejo kar Grad. O tem naj bi še vedno pričali ostanki razvalin na vrhu hriba. (slika8a – razvaline gradu). Žal pa v literaturi podatkov o tem gradu ni zaslediti. Da pa so Suhorci verjeli v obstoj gradu oziroma v zaklade, ki naj bi bili zakopani pod ruševinami gradu, pričajo tudi zdajšnja pripovedovanja vaščanov, ki so pred leti, takrat še kot otroci s krampi in vrečami hodil na Grad kopati zaklad.
Suhorje je v preteklosti sodilo med gospodarsko najbolj razvite brkinske vasi. Vaške hiše, ki so jih domači mojstri gradili iz velikega klesanega domačega kamna – peščenjaka, dajejo vasi stilno edinstvenost. Hkrati pa to dokazuje izreden okus kmečkega človeka v Brkinih ter prizadevnost in potrpežljivost vaških mojstrov pri gradnji kmečkih hiš z lepo izdelanimi kamnitimi portali, ki so zapirali vhode na vaška dvorišča. Pričajo pa tudi o dokaj visokem gospodarskem standardu nekaterih kmetov v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Velikih kmečkih hiš so se držala obsežna gospodarska poslopja s prostornimi hlevi in seniki. O vaški blaginji priča tudi 10.5.1774 ustanovljena posebna kaplanija (ekspozitura), namenjena Suhorju in Ostrožnemu Brdu. V pogodbi, ki so jo zapisali, so se zavezali, da bodo takratnemu suhorskemu kaplanu Stanislavu Slabusu plačevali letni dohodek v naturalijah in denarju v znesku 174 goldinarjev, 49 in ? kr.
Zapis iz leta 1889 (v knjigi Postojinsko okrajno glavanstvo) nam pove, da je Suhorje podrejeno občini Košana. Ima pa svojega župana, ki je podrejen županu v Košani. Kasneje Suhorje predstavlja del Postojnske občine oziroma od leta 1994, Pivške občine.
prelepa Brkinska vas