Zapis iz leta 1889 navaja takole: “Ljudje so prav z malimi izjemami vsi kmetovalci, ki pridelajo na njivah za domačo potrebo dovolj pšenice, ječmena, prosa, ajde, ovsa, turščice, fižola, krompirja in zelja. V vinogradih pridelajo tudi vina, katero se pa ne izvaža. Senožeti dajo dovolj sena, s katerim redijo precejšne število govedi in ovac. Največ dobička donaša jim sadje, posebno češplje in hruške. Tudi lesa in sicer bukovega imajo dovolj za domačo potrebo.”
Poleg kamnosekov in zidarjev, po katerih je bila vas znana – a je njihova dejavnost zamrla že v drugi polovici 19. stoletja -, je bilo še med prvo svetovno vojno dosti obrtnikov: kovačev, mizarjev, kolarjev, tkalcev, šivilj in krojačev. S tkalstvom so se ukvarjali Mežkovi, Grginovi, Ivanovi, Mežnarjevi, Jogodnikovi in Sivčevi. Svoje izdelke so tkali iz domače volne in lanene preje in jih vozili valjat v bližnji Padež. S kovaštvom so se ukvarjali Mrteževi, Mežnarjevi, Kulčevi in Ukavi. Šivilja je bila skoraj v vsaki hiši, pri Lagojevih pa je bil krojač, žnidar. Mizarili so pri Čehovih, Matucovi in Skavlovi pa so se ukvarjali s kolarstvom. Zaradi teh različnih obrti je bilo v vasi vedno dosti ljudi, ki so potrebovali njihove storitve. V vasi sta bili tudi dve trgovini in oštariji – pri Betegarjevih in pri Janezovih.
Od tistih časov do današnjih dni se je marsikaj spremenilo, najbolj v povojnem obdobju, ko se je zaradi izseljevanja mladih popolnoma spremenila starostna sestava vasi. Z odhajanjem ljudi iz vasi so se kmetije zapuščale, površina obdelovane zemlje se je zmanjšala, polja so postala travniki in pašniki, pašniki gozdovi, o vinogradih z belim grozdjem kostenico in s črno dolgorepko, ki jih je večinoma že prej uničila trtna uš, pa le še tu in tam priča kakšna podivjana trta. K takšni zapuščenosti je v dobršni meri pripomoglo povojno prepričanje, da je edino pravo delo v tovarnah. Tako so kmetje postali delavci v okoliških fabrikah (npr. v zdajšnjih Pivka perutninarstvo, Javor Pivka, Lesonit Ilirska Bistrica), kmetije pa so obdelovali, kolikor jim je dopuščal čas. S tem se je zmanjšalo tudi število živine v vasi, krav in ovc, vole in konje pa so postopoma zamenjali traktorji.
V zadnjem času se razmere nekoliko popravljajo, predvsem zaradi subvencij Evropske skupnosti. Z drugačnim načinom razmišljanja, vračanjem k naravi in poudarjanjem ekoloških vidikov se spreminja tudi odnos do kmetijstva, poljedelstva, živinoreje … Škoda bi bilo, da tega ne bi izkoristili. Z obnovitvijo in ureditvijo zaraščenih pašnikov bi pridobili dosti travnih površin, na katerih bi se lahko pasle krave, ovce in konji – do zaprtja mlekarne v Mrzleku je namreč bila v vasi razvita mlečna živinoreja in pred delitvijo pašnikov tudi ovčjereja. Le slednja se je prav zadnje čase ponovno obudila … (slika – ovce, konji).
Položaj vasi in podnebne razmere so izredno ugodni za sadjarstvo, predvsem za pridelovanje jabolk in sliv. S tem je povezana tudi žganjekuha, ki je značilna za cele Brkine. Za Suhorje velja, da se žganje iz sliv prekuha le enkrat. Slive imajo namreč zaradi primerne lega dovolj sonca in zato dovolj sladkorja, da že po prvem kuhanju nastane slivovec. Suhorski slivovec je že od nekdaj znan kot okusno in zdravilno krepčilo.
Danes se vaščani večinoma vozijo na delo v večja naselja. Nekateri se ukvarjajo tudi s kmetijstvom, predvsem z rejo drobnice, govedorejo in rejo perutnine. V vasi je tudi nekaj obrtnikov. Na koncu vasi ima delavnico s štirimi zaposlenimi Stanko Čeh, s. p. Iz želje po samostojnosti, predvsem pa iz dobrega poznavanja tržišča poliuretanske pene in njegovih tržnih niš, se je rodila zamisel, ki jo je želel preizkusiti v praksi. Z njo je navdušil tudi brata, in tako sta se leta 1992 začela samostojno ukvarjati s predelavo plastičnih mas. Da je bila ideja dobra, kaže povpraševanje po njihovih polizdelkih tudi izven meja Slovenije. V delavnici, ki so jo morali zaradi večjih naročil že povečati, izdelujejo zdaj polizdelke za pohištveno industrijo (tapetništvo), avtomobilsko industrijo (avtomobilske prevleke za drugo vgradnjo) in zvočno izolacijo za barke. Izdelujejo tudi filter peno (za sesalnike in v zadnjem času za čevljarsko industrijo) ter embalažo iz poliuretanske in polietilenske pene (npr. za kristal). (slika – izdelki)
Avtoprevoznik Silvester Volk, s. p., se ukvarja s prevozom krmil za rejo perutnine (piščancev, kokoši nesnic, puranov) in zajcev ter s prevozom surovin za izdelavo krmil. To delo je že prej opravljal kot šofer, zaposlen v takratnem Perutninarskem kombinatu v Pivki. Leta 1997, ko so se v Perutninarstvu odločili, da bodo prevozi postali njihova zunanja dejavnost, pa se je začel ukvarjati z avtoprevozništvom samostojno in je postal njihov podizvajalec. (slika – kamion)