Že pred drugo svetovno vojno so bili Suhorci znani kot narodno zavedni Slovenci, kar se je med drugim izkazovalo skozi kulturno udejstvovanje (npr. pevski zbor) in prebiranje različne ilegalne literaturo (Borba, Svoboda, Istra, Delo), ki so jo skrivoma dobivali v vas. Leta 1936 so se uprli italijanskim financerjem in jim preprečili hišno preiskavo. Posledica tega je bila internacija 11 vaščanov. Udeležili pa so se tudi različni sestankov aktivistov – leta 1937 na Artvižah, leta 1939 na Katinari pri Trstu in novembra 1941 na Janeževem Brdu.
V vasi so prvi sestanek NOB imeli že v začetku oktobra 1941 na Jagodnikovem vrtu (slika – jagodnikova hiša), na katerem je bilo navzočih 7 somišljenikov – 5 Suhorcev ter po 1 iz Volč in Kilovč. Na drugem sestanku 21.12.1941, na Betegarjevem vrtu (slika – betegarjev vrt), se je sestalo 8 aktivistov – 7 Suhorcev in 1 iz Volč. Nadeli so si ilegalna imena, razpravljali pa so v glavnem o zbiranju denarnih prispevkov. Tretjič so se pod vodstvom Ervina Dolgana zbrali v Skavlovi hiši (slika – skavlova hiša). Sestanku 17.1.1942 je prisostovalo 12 oseb – poleg vodje še 8 Suhorcev, župnik, Žagar in 1 Tržačan. Takrat so v spremstvu Dolgana v vas prvič prišli partizani Prve primorske čete. Nekaj dni kasneje, 30.1.1942, so na četrtem sestanku pri Kulčevih (slika – kulčeva hiša), ob prisotnosti 5 domačinov, ustanovili prvi štiričlanski odbor OF (takrat se še ni tako imenoval) in si razdelili naloge – prehrana partizanov, nabava orožja, propaganda in zveza med vasmi.
V začetku aprila 1942 leta so fašisti aretirali prve suhorske aktiviste, čemur je 7.4.1942 sledilo še teroriziranje vaščanov in požig treh gospodarskih poslopij – Mehalovega, Jagodnikovega in Francinovega. 10.5.1942 pa so bili fašistom izdani trije sodelavci OF – Janez in Franc Volk – Stanetova ter Ivan Volk – Kulčev. Vse tri so fašisti odvedli, strahotno mučili ter jih kasneje na Ostrožnem Brdu ubili. Čez nekaj dni pa so požgali tudi Stanetovo in Kulčevo domačijo. Zaradi teh umorov in predhodnih aretacij se je delovanje OF začasno zaustavilo. 13.3.1943 je bil mučen in ubit še Janez Šprohar – Grginov, njihova hiša pa zažgana.
OF je bila ponovno organizirana avgusta 1943, pretežno v ženski sestavi. Kmalu za tem je bila organizirana tudi mladinska organizacija in SPŽZ, ki so v svoje delovanje vključile vse mladinke v vasi. Stalna prisotnost pripadnikov NOV v vasi (Prva primorska četa, Brkinska četa, ustanovljena 20.4.1942 na suhorskem gradu, enote Istrskega odreda oziroma kasneje štab 4. bataljona 18. brigade in pripadniki 2. brigade KNOJ) je zahtevala skrb za hrano, pranje oblek, ranjence, obveščanje, … Kruh in pašto so v glavnem pripravljali pri Rihterjevih in Tenjačevih, pri Matucovih je bila etapna kuhinja za aktiviste, ranjence in prehodne obiskovalce – partizane. Hrana je bila shranjena v cerkvi, farožu ter pri Žurjevih. Prali so večina pri Bečanovih in Vrbičevih. Ranjence so zasilno oskrbeli v več hišah – pri Grganovih, Šproharjevih, Hrkovih, Stanetovih, ali zgornjih Tenjačevih, po kapitulaciji Italije tudi v župnišču ter jih kasneje prenesli v bolnico. V Repačah je bil nameščen poseben bolniški avto – kombi, v katerem je bilo prostora za tri ležišča. Partizansko bolnišnico Istrskega odreda, ki je bila najprej v Padežu, so kasneje preselili med vasi Suhorje in Ostrožno Brdo. Bolnišnica Zalesje, kot so jo poimenovali, je delovala od marca do novembra 1944, v njej pa se je zdravilo 207 ranjencev. Pri Mežkavih je bil sedež kurirske javke P1, od koder so kurirji čez Vremščico prenašali pošto. Vaščani so opravljali tudi obveščevalno službo za VDV in KNOJ. V vasi so bile tudi tri izvidnice – civilna na Strmcu in na Hrbeh, partizanska pa na Uhaju. V bližini vasi – na Repačah, je bil okrožni bunker za agitpropagando (tiskanje propagandnih listov). V cerkvenem stolpu je bilo skrivališče orožja in municije. Vaščani pa so imeli skrivališče v Vidmarjevem in Hrkovem hramu “pod velbom”.
Italijani so bili v vasi od spomladi 1942 in ostali do razpada Italije – 8.9.1943. Tistega jutra naj bi bilo okoli šole in “faroža” (slika – farož), kjer so prebivali italijanski vojaki, zelo živahno. Kmalu zatem pa je vse potihnilo in vojaki so odšli iz vasi v Dolinko proti Ravnam. Izpraznili so tudi bunker, ki so ga imeli v mrtvašnici na pokopališču, vendar so s seboj vzeli le najnujnejše. Orožje so večinoma uničili in ga odvrgli v cerkveni vodnjak. Odeje in rjuhe ter morebitno hrano pa so vzeli partizani, ki so kasneje prišli v vas. Partizani so v vasi razorožili italijanske vojake, ki so želeli prek Suhorja oditi domov, jih nahranili ter jim pokazali varno pot, da jih ne bi zajeli Nemci. Na dan odhoda Italijanov je bil v vasi pravi praznik. Kasneje so v vas večkrat prišle nemške patrulje. Preko Suhorja je bila organizirana pot, po kateri so se vračali interniranci in zaporniki še dolgo po kapitulaciji Italije. Zanje so poskrbeli domačini.
2.10.1943 so Nemci, ki so bili na Barki, na Suhorju opazili partizane in jih začeli obstreljevati s topovi. Zadeli so več poslopij – Vidmarjevo, Marteževo, Padarjevo in Ukavo. Kasneje so nameravali v vas priti tudi s tankom, vendar se jim je ta na srečo pred Bibcom udrl in zaustavil nemški pohod. 29.11.1943 je na koncu vasi potekal boj med Nemci in četniki. V vas so prišli četniki, za njimi pa iz Ostrožnega Brda še Nemci. Drug drugega so imeli za partizane in so se začeli obstreljevati. Pri tem je bil ubit en četnik. Pri Hrkovih (slika – Hrkov hram) je bil nekaj časa (po decembru 1944) tudi bunker ciklostilne tehnike “Slavnik”, ki so jo prenesli s suhorskega Grada. V tem bunkerju je bilo do konca vojne skladišče materiala. 15.3.1945 so v boju med partizani in četniki zgorela 4 gospodarska poslopja – Štadinovo, Ješnikovo, Stanetovo in Čehovo. Razlog je bil požig bunkerja pri Štadinovih, v katerem so se nahajali pripadnike KNOJ, nekdanje VDV, med drugimi tudi Blisk. Bunker je bil izdan, zato so ga požgali, VDV-jevce pa odpeljali v Pivko.
Leta 1944 je bilo na Suhorju ustanovljenih nekaj pomembnih organov NOG, tudi sedež okrožnega odbora OF za južno Primorsko je bil večinoma tu – pri Betegarjevih. Julija 1944 je bil v šoli ustanovljen okrožni komite KPS in okrožni odbor OF za južno Primorsko. Med 11. in 13. avgustom 1944 je bil v šoli ustanovljen okrožni odbor ZSM in okrožni komite SKOJ za južno Primorsko. Novembra 1944 je bilo zborovanje aktivistov OF ter več mitingov.
Nemške patrulje so v vas prihajale do osvoboditve 30.4.1945. Dan prej, na nedeljo, so vaščani videli prihajati partizane s tanki od Ribnice proti Elfanu. Šli so proti Trstu. Vzeli so zastave in jim šli mahat na Strmc. Nato pa so jih šli čakat k Žagarju, kjer so jih okrasili z majnikom, ki je ravno takrat cvetel.
V vasi je po kapitulaciji Italije oziroma proti koncu leta 1943 delovala partizanska šola. Pouk ni potekal v šoli, ampak v privatni hiši pri Marteževih. V vas je prišla učiteljica Vida Bezeljak, ki je poleg poučevanja ustanovila mladinski pevski zbor. Sestavljalo ga je približno 10 mladink, zaradi pomanjkanja zborov v tistem času pa so jih vabili na nastope v več brkinskih vasi. Nastopale so tudi na prvem mitingu po osvoboditvi 1.5.1945 v Ilirski Bistrici (slika -nastop mladinskega pevskega zbora v Il. Bistrici). Nekaj prireditev so pripravile tudi za vaščane. Poučevala sta tudi dva vaščana – Tončka Krebelj in prof. Viktor Volk. Po odhodu Italijanov so šolsko poslopje uporabljali partizani za sestanke NOV. To je bil tudi razlog, da so Nemci, ki so opazili, da se okrog šole zbirajo partizani, šolo “bombandirali” z Brega.
V spomin na padle partizane, ki so bili ubiti v bližini vasi, so na partizanskem grobišču ob cerkvi leta 1964 postavili spomenik (slika – spomenik pri cerkvi). Med njimi so bili partizani iz Palčja, Kozjanskega na Štajerskem, Podgrada ter tudi neznan kurir in pilot zavezniškega lovskega letala, ki je 27.4.1945 strmoglavilo v bližini vasi – na Mejicah. 1.7.1989 pa so na sredini vasi slavnostno odkrili spominsko ploščo, posvečeno devetim Suhorcem, padlim v partizanih (slika – spomenik na sredini vasi). To so bili: Janez Šprohar – Grginov, Jože Gustinčič – Ivanov, Janez in Franc Volk – Stanetova, Ivan Volk – Kulčev, Vinko Malovec – Rihtarjev, Vinko Silice – Elfanov, Janez Volk – Betegarjev in Jože Volk Sivčev. Naslednji dan, 2.7.1989, pa so se s proslavo ob dnevu borca spomnili 45 obletnice konference KP južne Primorske, ki je potekala na Suhorju. Poleg slavnostnega govornika Bojana Polaka – Stjenka je na suhorski proslavi sodeloval Tržaški partizanski pevski zbor in postojnska godba na pihala.